Bela štorklja(Ciconia ciconia)
Bela štorklja je dobro poznana, velika, bela ptica s črnimi letalnimi peresi, dolgimi rdečimi nogami in kljunom. Ob vrnitvi iz Afrike vsako leto skupaj s partnerjem dograjuje gnezdo, kar lahko povzroči, da teža starega gnezda naraste tudi čez 500 kilogramov. Njen gnezditveni uspeh je odvisen od količine razpoložljive hrane. Ob pomanjkanju hrane lahko vrže oslabele mladiče iz gnezda in tako ostalim, fizično močnejšim mladičem, omogoči preživetje. Gnezdi na strešnih slemenih, dimnikih, električnih drogovih in posebnih gnezditvenih podstavkih.
Prehranjuje se pretežno z malimi sesalci, redkeje z žabami, deževniki, kačami in žuželkami. V Sloveniji se je v zadnjih 20 letih njeno število povečalo, vendar kljub temu pri nas ostaja ranljiva vrsta. Najbolj pogosta je v nižinskem, vzhodnem in severovzhodnem delu države.
foto: Alen Ploj
Črna štorklja(Ciconia nigra)
Sorodnica bele štorklje se od nje ne razlikuje le po barvi, marveč tudi po obnašanju in življenjskem okolju. Medtem ko bela štorklja živi v naseljih in v odprti krajini, plaha črna štorklja ne prenese bližine človeka in živi v strnjenih gozdovih.
Na večji skali ali drevesu v nižinskih poplavnih, večinoma dobovih gozdovih, naredi veliko vejnato gnezdo. V času gnezdenja živi skrito. Bolj opazni so le samci, ki svatujejo visoko nad krošnjami dreves. Z ribami, pupki in dvoživkami se prehranjuje na plitvih vodnih površinah, ki so lahko od gnezda oddaljene celo od 10 do 15 kilometrov.
Črna štorklja je selivka, ki se preko Bosporja ali Gibraltarja seli v Afriko.
foto: Jure Novak